Galaksije

Avtor: Laura McKinney
Datum Ustvarjanja: 10 April 2021
Datum Posodobitve: 1 Julij. 2024
Anonim
Putovanje kroz galaksije | National Geographic Mag
Video.: Putovanje kroz galaksije | National Geographic Mag

Vsebina

The galaksije so ogromne skupine zvezd, ki delujejo gravitacijsko in se vedno vrtijo okoli skupnega središča. V vesolju je na stotine milijard galaksij, od katerih vsaka vsebuje več kot bilijon zvezd hkrati, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in svetlosti.

Planet Zemlja, tako kot celoten sončni sistem, spada v eno izmed tistih galaksij, ki se imenujejo mlečna cesta (prevedeno kot "mlečna cesta"), ki nosi to ime, ker je videti z Zemlje, da je galaksija videti kot mlečni madež na nebu.

Iz česa so narejeni? Zvezde, plinski oblaki, planeti, kozmični prah, temna snov in energija so elementi, ki se nujno pojavijo v galaksiji.Nekatere podstrukture, kot so meglice, zvezdne kopice in več zvezdnih sistemov, hkrati sestavljajo galaksije.

Razvrstitev

Različne oblike galaksij povzročajo morfološko razvrstitev, iz katere ima vsaka skupina nekaj značilnosti.


  • Spiralne galaksije: Svoje ime dolgujejo obliki svojih diskov, v katerih so zvezde, plin in prah koncentrirani v spiralnih krakih, ki segajo navzven od osrednjega jedra galaksij. Imajo spiralne krake, ki so bolj ali manj tesno zavite okoli osrednjega jedra in so bogate s plinom in prahom z visoko stopnjo nastajanja zvezd.
  • Eliptične galaksije: Vsebujejo precej stare zvezde in zato nimajo plina ali prahu.
  • Nepravilne galaksije: Nimajo posebne oblike in so med njimi najmanjše galaksije.

Zgodovina

Običajno je izpostavljen perzijski astronom al-Sufi kot prvi, ki je intuiciral obstoj galaksij, nato pa Francoz Charles Messier kot prvi prevajalnik, na koncu stoletje XVIII, nezvezdnih predmetov, ki so vključevali približno trideset galaksij.

Vse galaksije imajo izvor in evolucijo, prvi, ki je nastal približno 1000 milijonov let po velikem poku. Usposabljanje je potekalo od atomi vodik in helij: z nihanji gostoto je, da so se začele pojavljati največje strukture, ki so nato povzročile galaksije, kot jih poznamo danes.


Prihodnost

V prihodnosti je pričakovati, da bodo nastajale nove generacije zvezd, dokler imajo spiralne galaksije v rokah molekularne oblake vodika.

Ta vodik ni neomejen, ima pa končno zalogo, zato se bo po izčrpanju novih zvezd konec: v galaksijah, kot je Mlečna pot, pričakujejo, da sedanja doba nastajanja zvezd se nadaljuje naslednjih sto milijard let, da upada, ko začnejo manjše zvezde bledeti.

Primeri galaksij blizu Zemlje

Spodaj bo našteto veliko število galaksij, začenši s tistimi, ki so najbližje Zemlji, skupaj z razdaljo, od katere so od našega planeta:

Magellanovi oblaki (200.000 svetlobnih let stran)
Zmaj (300.000 svetlobnih let stran)
Majhen medved (300.000 svetlobnih let stran)
Kipar (300.000 svetlobnih let stran)
Štedilnik (400.000 svetlobnih let stran)
Leo (700.000 svetlobnih let stran)
NGC 6822 (Oddaljeno 1.700.000 svetlobnih let)
NGC 221 (MR2) (2.100.000 svetlobnih let stran)
Andromeda (M31) (Oddaljeno 2.200.000 svetlobnih let)
Trikotnik (M33) (2.700.000 svetlobnih let stran)

Primeri bolj oddaljenih galaksij

  • z8_GND_5296
  • Wolf-Lundmark-Melotte
  • NGC 3226
  • NGC 3184
  • Galaxy 0402 + 379
  • I Zwicky 18
  • HVC 127-41-330
  • Galaksija kometa
  • Leča Huchra
  • Galaksija vrtiljaka
  • M74
  • DEVICAHI21
  • Galaksija Črno oko
  • Galaksija Sombrero
  • NGC 55
  • Abell 1835 IR
  • NGC 1042
  • Dwingeloo 1
  • Phoenix Škrat
  • NGC 45
  • NGC 1
  • Galaksija Circinus
  • Galaksija Austral Pinwheel
  • NGC 3227
  • Palček Major Canis
  • Škrat Pegaz
  • Sextans A
  • NGC 217
  • Pegaz sferoidni pritlikavec
  • Maffei II
  • Škrat Fornax
  • NGC 1087
  • Galaxy Baby Boom
  • Deviški zvezdni tok
  • Vodnar škrat
  • Dwingeloo 2
  • Kentaver A
  • Andromeda II



Danes

Antroponimijska imena
Molitve za molitev
Aerobne in anaerobne vaje