Vsebina
The pripovedni žanr je literarna zvrst, ki poustvarja izmišljeni svet z vidika pripovedovalca. Čeprav so pripovedi morda navdihnjene z resničnostjo, so še vedno izmišljene, saj posredujejo opise in perspektive, ki bodo vedno subjektivne.
Pripovedna zvrst je običajno napisana v prozi, čeprav obstajajo primeri pripovednih pesmi, na primer "Martín Fierro" ali "La Llíada".
Izdajatelj pripovedne zvrsti se imenuje pripovedovalec, entiteta, ki z določenega vidika navaja in povezuje dogodke. Ta pripovedovalec lahko uporabi prvo osebo (za ustvarjanje večje bližine dejstvom), drugo osebo (za vzpostavitev odnosa z bralcem) ali tretjo osebo (za ustvarjanje bolj objektivne in celovite vizije).
V pripovedni zvrsti prevladuje referenčna funkcija jezika, saj pripoveduje zgodbo o določeni temi ali referencu (ki je lahko resničen ali izmišljen).
Drugi dve glavni literarni zvrsti sta lirska zvrst, ki izraža občutja ali duševna stanja, in dramska zvrst, ki je napisana v dialogu in je namenjena predstavitvi.
- Glej tudi: Pripovedovalec v prvi, drugi in tretji osebi
Pripovedni podžanri so:
- Epsko. Ima mitski značaj, saj pripoveduje o podvigih junaških bitij, bogov in mitoloških bitij.
- Sing of feat. Epska oblika je posvečena podvigom vitezov srednjega veka. Imenujejo se "pesmi", ker so jih zaradi nepismenosti takratne družbe (11. in 12. stoletje) prenašali ministranti, ki so te zgodbe recitirali.
- Zgodba. Običajno je napisan v prozi in je značilen po svoji kratkosti, majhnem številu likov in preprostosti svojih argumentov.
- Roman Daljši od zgodbe pripoveduje o vrsti dogodkov in opisuje več likov v bolj zapleteni strukturi. Roman je vedno vsaj delno fikcija. Tudi zgodovinski romani, čeprav pripovedujejo resnične dogodke, vsebujejo dejstva in odlomke fikcije.
- Prilika Čeprav je krajši od fabule, skuša prenesti tudi nauk z uporabo analogije.
- Legenda. Gre za priljubljeno pripoved, ki temelji na resničnem dogodku, vendar z nadnaravnimi dodatki, ki pojasnjujejo različna področja vsakdanjega življenja. Tradicionalno se prenašajo ustno, čeprav so trenutno sestavljeni tudi v tiskani različici.
- Fable. Pripoveduje kratko zgodbo, v kateri običajno igrajo živali, ki imajo človeške značilnosti, kot so sposobnost govora, razumnega razmišljanja ali zaljubljenosti. Basne vsebujejo nauk, imenovan "moralni", in so namenjene prenašanju morale družbe.
Primeri pripovedne zvrsti
- Zajec in želva. Primer bajke.
Nekoč je bil zajec, ki je bil zaradi svoje hitrosti zelo zaman. Vedno se je norčeval iz počasnosti želve. Želva se ni zmenila, dokler je nekega dne ni izzval na dirko. Zajec je bil zelo presenečen, vendar sprejet.
Živali so bile zbrane za opazovanje dirke in določene so bile startna in ciljna točka. Ko se je dirka začela, je zajec dal želvi dolgo prednost, medtem ko se je iz nje norčeval. Potem je začel teči in zelo enostavno prehitel želvo. Na pol poti se je ustavil in počival. A nehote je zaspala.
Medtem je želva še naprej napredovala počasi, vendar brez ustavljanja. Ko se je zajec zbudil, je bila želva le nekaj korakov od cilja in čeprav je zajec tekel čim hitreje, dirke ni uspel zmagati.
Ta dan se je zajec naučil dragocenih lekcij. Naučil se je, da se ne norčuje iz drugih, saj nihče ne more veljati za nadrejenega. Poleg tega je odkril, da je najpomembneje ohranjati nenehne napore pri postavljanju cilja.
- Več primerov v: Kratke basni
- Odiseja. Primer epa v verzih.
(Fragment: Srečanje Uliksa s sirenami)
Medtem trdna ladja na svojem lahkem toku
soočila s Sirenami: vesel dih jo je spodbudil
a nenadoma je ta vetrič prenehal, globoko umirjen
čutil je naokoli: neki bog je gladil valove.
Potem so moji možje vstali, zložili jadro,
spustili so ga na dno čolna in, sedeči pri veslu,
s poliranimi lopatami so s peno pobelili morje.
Medtem sem vzel oster bron in odrezal voščeni hlebec
in, ko sem ga razbijal na majhne koščke, sem jih ščipal
z mojo trdno roko: kmalu so se zmehčali, so se
mogočni moji prsti in sončni ogenj od zgoraj.
En za drugim so moji možje z njimi zakrili ušesa
mi pa so mi zvezali noge in roke
na jamboru, naravnost, z močnimi vrvmi in nato
bičati z vesli so se vrnili v penasto morje.
Obala zdaj ni bila več kot le krik
in križarka je letela, prej so zaznali
Sirene so šle mimo in dvignile svojo zvočno pesem:
"Pridi sem, časti nas, slavni Uliks,
vašega pohoda zadržite vnemo, da slišite našo pesem,
ker nihče v njegovi črni barki ne gre mimo, ne da bi bil pozoren
temu glasu, ki teče v sladkem medu z naših ustnic.
Kdor jo z veseljem posluša, ve tisoč stvari:
dela, za katera vemo, da so ob Troadi in njenih poljih
bogov naložilo moč Trojancem in Argivcem
in celo kaj se dogaja povsod v rodovitni deželi ".
Tako so rekli z izdihom sladkega glasu v mojih prsih
Hrepenel sem, da bi jih slišal. Ukazal sem namrščen obrv
moji ljudje mi popustijo kravato; veslali so zloženi
proti veslu in stoječemu Perimedu in Evrilohu, metanje
nove vrvi na meni so surovo prisilile svoje vozle.
Ko smo jih končno pustili za seboj in se ni več slišalo
glas ali pesem Siren, mojih zvestih prijateljev
odstranili so vosek, ki sem ga imel v ušesih
postavil, ko je prišel in me osvobodil mojih vezi.
- Pesem Roldána. Primer pevskega dejanja.
(Drobec)
Oliveros se je povzpel na hrib. Poglejte desno in opazujte, kako množica nevernikov napreduje skozi travnato dolino. Takoj pokliče Roldána, svojega partnerja, in reče:
-Slišim tako prirasle govorice, ki prihajajo s strani Španije, vidim, da sije toliko višin in se iskri toliko čelad! Ti gostitelji bodo naše Francoze spravili v resne težave. Ganelon je to dobro vedel, nizki izdajalec, ki nas je izvolil pred cesarjem.
"Utihni, Oliveros," odgovori Roldán; Je moj očim in nočem, da o njem poveš še kako besedo!
Oliveros se je povzpel na višino. Njegove oči segajo skozi celotno obzorje nad španskim kraljestvom in Saraceni, ki so se zbrali v impozantni množici. Čelade, v katerih zlato so postavljeni dragi kamni, ščiti in jeklo višine, pa tudi ščuke in gonfaloni, privezani na ščite. Različnih trupov ne more niti sešteti: toliko jih je, da izgubi število. V srcu se počuti močno motenega. Kakor hitro mu dopuščajo noge, se spusti po hribu navzdol, pristopi k Francozom in jim pove vse, kar zna.
"Videl sem nevernike," pravi Oliveros. Še nikoli ni nihče videl tako velike gneče na zemlji. Sto tisoč je pred nami s ščitom na rokah, čelado vezano in pokrito z belimi oklepi; njihovi zažgani ščiti se svetijo, z železom pokonci. Morali se boste boriti v bitki, kakršne še nismo videli. Francoski gospodje, Bog vam pomagal! Trdno se upirajte, da nas ne morejo premagati!
Francozi vzkliknejo:
-Lok, ki pobegne! Do smrti vas nihče od nas ne bo pogrešal!
- Ceibo cvet. Primer legende.
Pred prihodom Špancev v Ameriko je na bregovih reke Parane živela mlada ženska po imenu Anahí. Ni bila posebej lepa, a njeno petje je razveselilo vse prebivalce njene vasi.
Nekega dne so prispeli španski napadalci, ki so mesto uničili in zajeli prebivalce, ki so napad preživeli. Med njimi je bila tudi Anahí. Tiste noči, ko je zapornik zaspal, ga je Anahí zabodla z nožem in pobegnila. Vendar so jo kmalu zatem aretirali in jo maščevali zaradi upora, jo privezali na drevo in zažgali.
Vendar se je Anahí, namesto da bi jo zaužila, spremenila v drevo. Od takrat obstaja ceibo, drevo z rdečimi cvetovi.
- Več primerov v: Legende
- Tell-Tale Heartavtor Edgar Allan Poe. Primer zgodbe.
Bodite pozorni zdaj. Vzameš me za norega. Toda norci ne vedo ničesar. Namesto tega ... če bi me lahko videli! Če bi videli, kako hitro sem ravnal! S kakšno previdnostjo ... s kakšno predvidevanjem ... s kakšno disimulacijo sem šel delat! Nikoli nisem bil prijaznejši do starca kot teden dni preden sem ga ubil. Vsako noč okoli dvanajstih sem zavrtel kljuko njenih vrat in jih odprl ... oh, tako tiho!
In potem, ko je bila odprtina dovolj velika, da je šla mimo glave, je dvignil gluh luč, zaprt, popolnoma zaprt, tako da ni bilo mogoče videti svetlobe, in za njim je šel mimo glave. Oh, smejal bi se, ko bi videl, kako pametno je obrnil glavo! Premikal ga je počasi ... zelo, zelo počasi, da ne bi motil spanja starca. Celo uro sem potreboval, da sem glavo popolnoma vstavil skozi odprtino na vratih, dokler ga nisem videl ležati na svoji postelji. Zdravo? Ali je bil nor lahko tako moder kot jaz?
In potem, ko je bila njegova glava popolnoma v sobi, je previdno odprl luč ... oh, tako previdno! Da, previdno je odpiral svetilko (ker so škripali tečaji), odpiral jo je dovolj, da je en sam svetlobni žarek padel na oko jastreba. In to sem počel sedem dolgih noči ... vsako noč ob dvanajstih ... toda vedno sem našel zaprto oko in zato mi je bilo nemogoče opravljati svoje delo, ker me ni dražil starec, ampak zlo oko.
In zjutraj, šele začela dan, je neustrašno vstopila v njegovo sobo in odločno spregovorila z njim, ga prisrčno zaklicala in vprašala, kako je prenočil. Veste, moral bi biti zelo pameten starec, da bi sumil, da bi ga šel gledat vsako noč, natanko ob dvanajstih, medtem ko je spal.
- Prilika o Sejalcu. Evangelij po svetem Mateju.
Tistega dne je Jezus odšel od doma in sedel na morski obali. V njegovi bližini se je zbrala takšna množica, da se je moral povzpeti, da je sedel v čoln, medtem ko je celotna množica ostala na obali. In začel jim je govoriti marsikaj v prispodobah, rekoč: Glej, sejalec je šel sejati. In ko je vrgel seme, so nekateri padli ob cesti in ptice so prišle in ga pojedle. Nekateri so padli na kamnitih tleh, kjer ni bilo veliko zemlje in so kmalu vzklili, ker zemlja ni bila globoka; ko pa je sonce vzhajalo, je venelo in usahnilo, ker ni imelo korenin. Drugi del je padel med trnje; trnje je raslo in ga zadušilo. Druga pa je padla na dobra tla in obrodila sadove, sto del, še šestdeset in še trideset.
Vsakdo, ki sliši besedo o kraljestvu in ne razume, pride hudobni in ugrabi, kar mu je posejano v srce: to je tisto, kar se seje na poti. Na kamnita tla je posejan tisti, ki besedo sliši in jo z veseljem takoj sprejme; vendar sama po sebi nima korenin, ampak je nestanovitna in ko zaradi besede pride do stiske ali preganjanja, se takoj spotakne in pade. Med trnjem je posejan tisti, ki besedo sliši, toda skrbi tega sveta in zapeljevanje bogastva zadušijo besedo in ostane sterilna. Nasprotno, tisto, kar je posejano v dobro zemljo, je tisti, ki besedo sliši in jo razume ter obrodi sadove in rodi sto, šestdeset ali trideset.
- Vojna in mir, avtor Leon Tolstoj. Nov primer.
(Drobec)
Moj jutri ne bo cilj spodbujati in ubijati, temveč preprečiti, da bi moji vojaki pobegnili pred terorjem, ki bo napadel njih in mene. Moj cilj bo, da bodo skupaj korakali in prestrašili Francoze, Francozi pa pred nami. Nikoli se ni zgodilo in nikoli se ne bo zgodilo, da sta dva polka trčila in se borila, kar je nemogoče. (O Schengrabnu so pisali, da smo se na ta način spopadli s Francozi. Bil sem tam. In ni res: Francozi so pobegnili). Če bi trčili, bi se borili, dokler ne bi bili vsi ubiti ali ranjeni, kar pa se nikoli ne zgodi.
- Nadaljuj z: Literarne zvrsti
