Vsebina
- Vrste besedilnih navedkov
- Posebni znaki
- Primeri kratkih citatov
- Primeri dolgih besedilnih navedkov
- Parafraziram ali citiram?
- Primeri parafraz
A besedilni citat je oblika izposoje vsebine, ki bralcu jasno pove, da je to, kar se govori, besede nekoga drugega. To dejanje se imenuje sklicevanje in bralcu omogoča, da ve, kdaj bere avtorja in kdaj bere besedila, ki jih je ta avtor preiskal, poleg tega pa ponuja tudi informativne namige, da lahko še naprej poglobi izvirno knjigo.
Kadarkoli vzamemo že objavljeno idejo in jo izkoristimo ali jo preiskujemo, da bi nastale naše ideje, moramo upoštevati, od kod vsaka stvar, in razlikovati, kaj je naše od tujega. V nasprotnem primeru bomo imeli a plagiat, oblika intelektualne nepoštenosti, ki lahko vodi do kazni in težav. Plagiat je oblika tatvine.
Dobesedne navedbe in končna bibliografija besedila so pripravljeni po standardiziranih metodoloških modelih. Najbolj znana sta APA (Ameriško psihološko združenje) in MLA (iz angleščine: Association of Modern Languages).
- Pomaga vam lahko: Bibliografske navedbe
Vrste besedilnih navedkov
- Kratki citati (manj kot 40 besed). V besedilo jih je treba vključiti, ne da bi pri tem prekinjali njegov tok ali postavitev. Priloženi morajo biti v narekovajih (ki označujejo začetek in konec izvirnega besedila), skupaj z referenco v bibliografskih podatkih citata:
- Leto izida knjige. To je še posebej pomembno, če isti avtor navaja več knjig, saj jih bo ločeval po letih.
- Številka citirane strani. Običajno je pred okrajšavo "str." ali "str." V primeru več strani bo navedena prva in zadnja, ločena s kratkim pomišljajem: pp. 12-16. V primeru ločenih, a neprekinjenih strani bodo uporabljene vejice: str. 12, 16.
- Priimek avtorja. V nekaterih primerih, če je priimek poimenovan pred navedbo ali je jasno, komu pripada, je ta podatek v oklepajih izpuščen.
- Dolgi citati (40 besed ali več). Dolge navedke je treba postaviti v ločen odstavek, ločen od levega roba strani z dvema (2) jezičkoma brez vdolbine in eno točko manj v velikosti pisave. V tem primeru kakršne koli narekovaje niso potrebne, vendar mora biti po dogovoru vaša referenca vključena v zgoraj omenjene podatke.
Posebni znaki
V obeh primerih besedilnega navajanja se lahko pojavijo nekateri od naslednjih znakov, okrajšav ali znakov:
- Oklepaji []. Videz sredi kratkega ali dolgega citata besedila v oklepajih običajno pomeni, da besedilo med njima ni del citata, temveč pripada raziskovalcu, ki je prisiljen nekaj pojasniti ali mu nekaj dodati, tako da je mogoče v celoti razumeti.
- Prav tam. ali prav tam. Izraz v latinici, ki pomeni "enak" in se v sklicu uporablja za povedati bralcu, da besedilni citat pripada isti knjigi, ki je bila prej citirana.
- cit. Ta latinska besedna zveza pomeni "citirano delo" in se uporablja v primerih, ko se avtor posvetuje z enim samim delom, s čimer se izogne ponavljanju njegovih podrobnosti (ker so vedno enake), le da spreminja številko strani.
- Et. do. Ta latinska okrajšava se uporablja za primere del z glavnim avtorjem in številnimi sodelavci, preveč, da bi jih lahko našteli v celoti. Zato je naveden priimek glavnega zavezanca, ki mu je priložena ta okrajšava.
- Elipsa (...). Z njimi bralcu nakazujejo, da je del izpuščenega besedila pred začetkom citata, za njim ali sredi njega. Običajno se uporabljajo v oklepajih.
Primeri kratkih citatov
- Kot lahko vidimo v Foucaultovi raziskavi (2001), je pojem norosti sestavni del razuma, saj »brez norosti ni civilizacije« (str. 45).
- Poleg tega "kulturna potrošnja v Latinski Ameriki doseže največjo stopnjo glede na pretok političnih in komercialnih diskurzov in ne, kot v Evropi, artikuliranih iz nacionalnih držav" (Jorrinsky, 2015, str. 8).
- V tem smislu se je primerno obrniti k psihoanalizi: "Nauk o bivanju se kaže kot posledica introjekcije [kastracije] jezika v posameznika" (Tournier, 2000, str. 13).
- To potrjuje Elena Vinelli v svojem predgovoru delu Elena Vinelli, ko trdi, da "je družbenokulturna konstrukcija spolov tista, ki razlikuje žensko subjektivnost od moške" (2000, str. 5) in nam daje razumeti feministični videz, ki temelji na romanu Sare Gallardo.
- Od teh preiskav ni pričakovati veliko več, razen "kratkega razočaranja zaradi iskanja neslutene resnice", kot je v svoji slavni raziskovalni reviji izjavil Evers (2005, str. 12).
Primeri dolgih besedilnih navedkov
- Tako lahko preberemo v Gallardovem romanu (2000):
... Toda ženske vedno prehajajo v skupine. Skrila sem se in čakala. La Mauricia je šla mimo s svojim vrčem in vlekel sem jo. Vsak dan zatem je zbežala, da bi me našla, tresoč se od strahu pred svojim možem, včasih zgodaj in včasih pozno, do tistega kraja, ki ga poznam. V hiši, ki sem jo naredil z roko, da bi živela s svojo ženo, v poslanstvu norveškega gringa živi s svojim možem. (str. 57)
- Temu je primerno nasprotovati viziji francoskega avtorja:
V univerzalnih religijah, kot sta krščanstvo in budizem, strah in slabost ubežijo iz ognjenega duhovnega življenja. To duhovno življenje, ki temelji na okrepitvi prvih prepovedi, ima kljub temu pomen zabave ... (Bataille, 2001, str. 54)
- Pisanje predstavlja stičišče in nesoglasje za najbolj pozitivne in romantične poglede na literarno dejstvo, saj lahko služi razlikam, kakršna je Sontag (2000):
Tu je velika razlika med branjem in pisanjem. Branje je poklic, poklic, v katerem je s prakso človek usoden, da postaja vedno bolj strokovnjak. Kot pisatelj je tisto, kar se kopiči, najprej negotovosti in skrbi. (str. 7)
- Ta koncept "postajanja" lahko najdemo razpršeno po celotnem filozofskem delu. Vendar se zdi, da je njegovo pojasnilo zapleteno:
Postati ni nikoli posnemanje ali početje všeč ali prilagajanje modelu, pa naj bo to pravičnost ali resnica. Nikoli ni izraza, s katerim bi morali začeti, doseči ali doseči. Niti dveh izrazov, ki bi se izmenjala. Vprašanje, kaj je vaše življenje? Še posebej neumno je, kajti ko nekdo postane, se to, kar postane, spremeni tako kot on (...) Binarnih strojev je konec: vprašanje-odgovor, moški-ženska, moški-žival itd. (Deleuze, 1980, str. 6)
- Tako je v korespondenci med Freudom in Albertom Einsteinom mogoče prebrati naslednje:
... Vi ste veliko mlajši od mene in upam, da boste, ko boste dosegli mojo starost, že med mojimi "zagovorniki". Ker tega ne bom dokazal na svojem svetu, lahko to zadovoljstvo pričakujem šele zdaj. Veste, kaj zdaj mislim: "S ponosom pričakujem tako visoko čast, zdaj uživam ..." [To je citat iz Goethejevega Fausta] (1932, str. 5).
Parafraziram ali citiram?
Parafraza je ponovna interpretacija tujega besedila, izraženo z besedami novega avtorja. V tem primeru raziskovalec prebere ideje drugega avtorja in jih nato pojasni s svojimi besedami, ne da bi prenehal pripisovati avtorstvo, ki mu ustreza.
V nekaterih primerih se v oklepajih doda parafrazirano ime avtorja, da se pojasni, da ideje niso lastne.
Besedilni citat pa je izposoja izvirnega besedila, pri katerem se referenčno besedilo sploh ne poseže ali spremeni. V obeh primerih se spoštuje avtorstvo izvirnega besedila: plagiat ni nikoli veljavna možnost.
Primeri parafraz
- Kot je bilo že rečeno v številnih knjigah o kvantni fiziki, se izkaže, da so absolutni zakoni vesolja, s katerimi ga je sodobni človek želel raziskovati in razumeti, veliko bolj prilagodljivi in relativni (Einstein, 1960), kot smo predpostavljali.
- Ne gre pa za to, da novi nacionalni ideali prihajajo iz najbolj konzervativnega družbenega krila, temveč da ima danes v Latinski Ameriki paradoksalno alternativno vlogo ob levičarskem populizmu (Vargas Llosa, 2006), ki ga je oblegal. v tako imenovanem "dolgem desetletju".
- Treba je opozoriti, da je včasih stvar nekaj in nič drugega (Freud, cit.), zato je priročno vedeti, kako pravočasno prekiniti psihoanalitično razlago umetnosti, preden zapade v biografski determinizem.
- Antropološki trendi jugovzhodne Azije, kot so že poudarili številni antropologi, vsebujejo elemente manjšinskega kulturnega tranzita, zaradi česar je privlačen za obiskovalce iz hegemonske kulture (Coites et al., 1980), ne pa tudi za lokalne sosede. .
- Poleg tega je bil Bataille v zvezi s tem jasen in svoj položaj distanciral od tipične posmrtne očaranosti postromantikov, nasprotoval je delu kot urejanju in zatiranju očaranju nad nasiljem (Bataille, 2001).
- Glej več: Parafraza
